Čas je, Mario Batelič

Čas je

Predelave komadov, tako tradicionalnih kot avtorskih, so vedno spolzek teren. Lotevajo se jih glasbeniki različnih žanrov, s svojimi interpretacijami pa ponavadi želijo podati svoje občutenje in videnje določenih poetik ali tradicij, ko gre za ljudske godbe. Še zlasti so lastne različice skladb iz zakladnice dediščine ali pa iz nabora avtorskih snovanj drugih muzičistov občutljive, ko gre za celoten album tovrstnih glasbenih in besedilnih tem. Album Čas je, ki ga podpisujeta pevka Bogdana Herman in harmonikar Jure Tori in ga danes predstavljamo v Tolpi Bumov, pa se spretno in pretkano izmika prav vsem čerem, ki prežijo na glasbenike pri gnetenju tujih pesmi.

Čeprav glasbenika prihajata iz različnih generacij ter imata obenem vsak zase samosvojo osebno štorijo, kakor ju tudi loči tudi zgodovinski kontekst, v katerem ustvarjata, sta zlahka našla skupen jezik v preigravanju ščepca ljudskih in avtorskih komadov. Njun pristop je sproščen in intimističen, hkrati pa njuna naklonjenost in srčen odnos do teh komadov takojci preideta na poslušalca. Posebna odlika albuma je domišljena dramatika. Komadi si sledijo brez premora, kot da gre za en sam dolg cikel pesmi, kar posebej dobro učinkuje pri prehodih iz zgodovinsko ali žanrsko docela raznolikih glasbenih tem.

Pri teh prehodih nemalokrat pride do zasuka v načinu igranja in podajanja besed, kakor tudi v občutjih in vzdušju, ki preveva posamične pesmi. Ti zasuki pa so narejeni popolnoma brezhibno in komadi se, kljub različnosti stilov igranja in petja, gladko prelivajo drug v drugega. V odlični zvočni sliki, za katero sta poskrbela snemalec in hkrati založnik Iztok Zupan ter Jure Vlahovič, ki je skrbel za miks, je slišati, kot da sta glasbenika komade zares odpela in zaigrala v enem samem zamahu, torej dejansko brez premorov med pesmimi.

Album Čas je ponuja pisan izbor iz ljudske in avtorske dediščine. Slovenske teme se izmenjujejo z judovskimi, ruskimi, italijanskimi, bosanskimi in ciprskimi oziroma tistimi, ki jih podpisujejo mojstri kantavtorstva, kot so Vlado Kreslin in Jure Hbscher, Tom Waits, Shane MacGowan, Chava Alberstein in drugi. Pesmi, ki se zlivajo druga v drugo, s tem dobijo nov kontekst in tudi pomen. Ne navdušimo se torej le nad pretanjenimi in odmerjenimi interpretacijami, marveč tudi nad premišljenostjo, s katero sta muzičista sopostavila komade. Hkrati sta prav vsakemu komadu lahko govorimo le o tistih, ki jih seveda poznamo od prej, in taka je večina dodala oseben pečat. Dodatno sta se potrudila, da dobro znane komade odigrata na čisto nov, nepredvidljiv način.

Summer in Siam zasedbe The Pogues ima drobce jedkega brechtovskega šansona, ruska ciganska pesem Oči čornije pa ob ruskem podaja še francoski sentiment. Celo ljudska viža Marko skače, ki smo jo res slišali v preštevilnih verzijah, je zaživela novo življenje; poleg strastne in nagajive vokalne interpretacije navdušuje tudi Torijevo igranje, ki komad zasuka proti boogie-woogieju ali podobno nagroovanim zahodnjaškim žanrom. Še dodatno nas Marko skače zadane, ker se prelije z naslednjim, hkrati zadnjim komadom z albuma, Time Toma Waitsa, ki je s svojimi verzi dal navdih za naslov albuma. Waitsov melanholičen, a optimističen in malček skrivnosten komad krasno sklene tale lep, smiselno zaokrožen ter imenitno zapet in odigran album.

Drznemo si izjaviti naslednje: kdor koli se bo še kdaj lotil predelave kakega od teh komadov, si ne bo smel privoščiti, da ne bi poznal samosvojih, občutenih različic Jureta in Bogdane. Seveda so vsi tile komadi morali biti več kot dobri, izjemni pravzaprav, da sta je jih lotila, a njune inačice marsikatero pesem preberejo v novi luči. Večkrat imamo namreč občutek, denimo v Kreslinovi Nekega jutra, ko se zdani, da komada od prej pravzaprav nismo zadosti dobro poznali ali zapopadli kako njegovo posebnost. Teh posebnosti je na albumu Čas je več, kot jih ponavadi zasledimo na eni sami plošči, še redkeje pa naletimo na celostno osmišljen album, na katerem bi si tuje pesmi glasbeniki tako posrečeno prisvojili. Tudi zato kapo dol Juretu in Bogdani! Čas je za muziko!

Mario Batelič

Radio študent, Tolpa bumov