Jure in Ewald izza odra, 16. januar 2009, Igor Ranc

Jure in Ewald izza odra, 16. januar 2009

Tokrat je v sklopu Jazz abonmaja v ravenskem Kompleksu izza odra prišla Jure in Ewald. Zasedba je glede na reference obeh glasbenikov obljubljala odlično predstavo, polno virtuoznosti v izvedbi harmonike in kontrabasa.
Jure Tori je sicer ustanovni član Orlekov, v različnih zasedbah pa je s harmoniko nastopal na številnih odrih sveta, Ewald Oberleintner je stalni gost Kompleksovega odra in velja za enega najboljših jazz basistov v Avstriji.
Postava se lahko zdi nepoznavalcu in občasnemu obiskovalcu jazz večerov rahlo nenavadna harmonika in kontrabas. Ker sem sam nepoznavalec in občasni obiskovalec, sem deset minut pred pričetkom torej malenkost skeptičen čakal na pričetek koncerta. Iz neznanega razloga si namreč predhodno nisem zavrtel jutub filmčkov iz dosedanjih nastopov omenjenega dueta. Tolažil sem se z dejstvom, da Jamnik in Kokal v Kompleks ne vlečeta slabih glasbenikov.
Sledi naravnost otročji razmislek o klavirju in harmoniki, ki ga morate preskočiti, pa ga verjetno ne boste?
Ko sem gledal Torija igrati na harmoniko sem se nehote vprašal ali zna harmonikaš igrati tudi klavir? Če zna, je harmonika napram klavirju nedvomno superioren instrument, saj pianisti gotovo ne znajo igrati harmonike. Poleg tega so pianisti v prednosti, saj imajo nad tipkami boljši pregled. Je pa res, da so pianisti bolj vešči sprehoda po tipkah z obema rokama, po drugi strani pa gotovo drži, da harmonikaš bolje igra klavir z eno roko, še posebej na razponu določenih tonov. Kaj pa vem, verjetno je res tudi to, da so klavirske tipke višje in zahtevajo drugačen pristop kot tipke na harmoniki. Bog si ga vedi, kako je s tem Ergo: Tori igra tudi klavir, kar potrjuje mojo tezo.
Hvala, če še berete. No, nazaj k koncertu. Dejansko sta Jure in Ewald šokirala. Vsaj tiste, ki ju od prej niso poznali. Predstavila sta namreč več kot odličen repertoar, dokaz, da je bila publika navdušena pa je tudi dobra prodaja albuma Odsev spomina po koncu koncerta in seveda dva dodatka, ki sta ju na zahtevo publike rade volje servirala. Nekateri znalci so sicer opazili, da je imel Ewald probleme z uglašenostjo svojega kontrabasa, vendar mene kot nepoznavalca to ni motilo.
Bila sta vse hitra, počasna, nežna, divja in še kak pridevnik bi se našel. Obenem sta oba glasbenika pokazala, da svoje delo več kot obvladata. Tori je glasbenik, ki bi z nastopi v osnovnih šolah najverjetneje povzročil množični vpis harmonike na glasbenih šolah. Torijeva harmonika je namreč svetlobna leta od polke in narodne zabave. Tori daje harmoniki mesto, ki si ga zasluži.
Moje poznavanje pop kulture mi žal ne dopušča, da bi vam napisal, katere znane skladbe vsaj deloma preigravata, vendar sem pri nekaterih pasažah imel občutek, da sem jih nekje že slišal. V primeru, da jih ne, sem se z zgoraj napisanim popolnoma osmešil, ter obema glasbenikoma prizadejal krivico, zato se v tem primeru iskreno opravičujem.
O Branetu sem v povezavi z Jazzom že pisal ob neki drugi priložnosti. Nedvomno bi bil tudi Brane navdušen. Za pokušino lahko obiščete spletno stran Jureta Torija – www.juretori.com.

Igor Ranc

Share:

Leave a Reply